V okviru projekta »Vključeni v življenje«, ki poteka v letošnjem olimpijskem letu, zbirajmo sredstva za podporo Judo zvezi Slovenije pri izvajanju prilagojenih športnih programov ter ozaveščajo javnost o pomenu vključevanja oseb z intelektualno ali telesno oviranostjo in s težavami v duševnem zdravju v šport in družbo. Vse to v duhu grajenja družbe sožitja, medsebojnega sprejemanja in enakih možnosti za vse. Dobrodelna prodaja otroških risb poteka na https://www.mercator.si/projekti/dobrodelna-galerija/ kjer pozivamo širšo javnost, da se pridruži tej dobrodelni akciji in skupaj pomagamo našim judoistom inkluzivnega juda doseči njihove cilje.

V Sloveniji trenutno deluje sedem inkluzivnih judo klubov: JK Koper, JK Jesenice, JK Sokol Ljubljana, JK Z'dežele Sankaku Celje, JK Murska Sobota, JK Železničar Maribor in JK Sankaku Ljubljana. Ti omogočajo enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami ne le v šport, ampak so ti klubi zanje pomembna in pogosto edina skupnost poleg družine. V programih inkluzivnega juda, ki se jih lahko izvaja z namenom terapije, rekreacije ali kot tekmovalni šport, je danes združenih 153 judoistov z različnimi sposobnostmi.

Inkluzija v širšem pomenu zagovarja ohranitev identitete posameznika ob njegovi vključitvi v družbo, hkrati pa načelo inkluzivnosti temelji na tem, da se tudi okolica kaj nauči od manjšin. Ker so šport na splošno in še posebej borilni športi nosilci filozofije medsebojnega spoštovanja, so zato primerno okolje za razvoj inkluzije. Inkluzija v športu temelji na enakih možnostih za vse športnike. To pomeni, da lahko športniki s posebnimi potrebami enakovredno drugim športnikom, ki so brez posebnih psihofizičnih ovir, izbirajo športne programe. Gre za vključevanje športnikov z raznolikimi sposobnostmi v običajne športne sredine na vseh nivojih, tako rekreativnih kot profesionalnih, v vseh starostnih obdobjih in v vseh športnih panogah.

Na področju juda ima inkluzivna vadba v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Prvi judoisti z različnimi psihofizičnimi sposobnostmi so začeli trenirati leta 1994 v Kopru in Portorožu, leta 2004 pa so v okviru JZS ustanovili Komisijo za inkluzivni judo, ki skrbi za strokovni razvoj panoge. Od leta 2017 organizirajo tudi Državno prvenstvo v inkluzivnem judu, ki se imenuje »Festival juda za vse Jožeta Škrabe«.

Žiga Vangoš, judoist inkluzivnega juda

"V judo sem že vključen 6 let. Všeč mi je zelo. Tako kot vadba, spretnosti,….Najbolj všeč mi je družba, delo profesionalnih trenerjev, spodbujanje, tekmovalnost. Treniram po navadi 2x tedensko odvisno od časa…Sedaj ko je korona virus treniram samo 1x tedensko po uro in pol časa, malo nam nagaja…
Trening poteka po vrsti…prvo se zberemo v vrsti ,s pozdravom, ogrevanjem nato sledi razgibavanje potem nas trener porazdeli in pričnemo z borbami. V naši skupni je 7 judoistov. Pomen treniranja juda ima več plati…v judo niso všteti samo borbe.

K tem spada tudi red, disciplina, nasploh vedenje in borbenost….Biti član judo kluba je lepo, zanimivo, polno nepričakovanih stvari, treningi, moram pa tudi povedati da sem ponosen ker lahko treniram v klubu Z'dežele Sankaku Celje!! Zelo sem vesel da je še nekdo na tem svetu, ki podpira nas športnike, ki treniramo iz srca iz duše, borim se na tekmi do zadnjega daha, vse iztisnem iz sebe. Ta projekt nam spet daje več motivacije do dela, lahko bomo lažje šli na tekme, ki so po svetu in so zelo velik finančni zalogaj!!"

Timotej Verdel, trener

• Kako poteka trening inkluzivnega juda?

Vsak trening se razlikuje od drugega. Najprej se kot pri vsaki vadbi dobro ogrejemo, ali so to kakšne gibalno motorične vaje, igre... Nato pa imamo "glavni del". Včasih imamo vaje kjer razvijamo gibalno motorične spretnosti, včasih trening, kjer se usmerjamo na borbe, občasno pa je celoten trening namenjen igram. Vsi treningi pa temeljijo na etičnosti borilne veščine, pripadnosti skupini, razvijanju delovnih navad ter sprostitvi in zabavi.

• Koliko skupin vodite in koliko judoistov je v vsaki skupini? Gre za skupine, ki imajo samo inkluzivne judoiste ali so mešane?

Vodim skupino 7 judoistov, ki trenirajo v eni skupini. Gre pa za skupino inkluzivnih judoistov. Občasno pa imam tudi individualne treninge za posameznike, ki bi se radi spoznali z judom.

• Kako ste postali trener inkluzivnega juda, kako je potekalo vaše izobraževanje/usposabljanje za izvajanje treningov inkluzivnega juda?

Delam na šoli z otroki s posebnimi potrebami, kjer sem najprej pričel z vodenjem krožka juda. Z dolgoletnimi izkušnjami treniranja juda ter trenerskih izobraževanj, sem to znanje prenašal na inkluzivne judoiste. Vpomoč so mi bili tudi glavni trener kluba gospod Marjan Fabjan, začetnica inkluzivnega juda v klubu Simona Lotrič ter kolegi iz ostalih inkluzivnih klubov v Sloveniji, ki so mi prenašali svoje znanje in izkušnje. Sedaj imam svojo skupino inkluzivnih judoistov v Judo klubu "Z' Dežele" Sankaku Celje.

• Kaj po vašem mnenju program inkluzivnega juda pomeni za športnike z različnimi sposobnostmi?

Enakovredno vključevanje glede na zmožnosti in sposobnostmi posameznika v šport.

• Kaj vašemu klubu in vam kot trenerju pomeni projekt »Vključeni v življenje« in podpora Mercatorja pri izvajanju vaših inkluzivnih programov?

Dodatna motivacija in verjamem, da nam bo podpora s strani Mercatorja v veliko pomoč pri uresničevanju zastavljenih ciljev.